Zakaj v Ugando?

Uganda je v zadnjih letih dosegla pomemben napredek na področju zdravstva, vendar ostajajo številni izzivi. Umrljivost mater se je v zadnjem desetletju zmanjšala za skoraj 50 %, kljub temu pa še vedno umre 189 mater na 100.000 živorojenih otrok. Za primerjavo – v Sloveniji je triletno povprečje 2–3 matere na 100.000 živorojenih otrok. Tudi umrljivost novorojenčkov ostaja visoka – 22 smrti na 1000 živorojenih, kar je precej nad slovenskim povprečjem 2 dojenčkov na 1000 živorojenih. K temu pomembno prispevajo zgodnje nosečnosti, saj je kar ena od štirih deklet, starih med 15 in 19 let, noseča ali že mati, te nosečnosti pa predstavljajo približno petino vseh smrti mater.

Velik vpliv na zdravje prebivalcev imajo tudi podnebne spremembe. Pogostejše suše, poplave in neurja uničujejo infrastrukturo, zmanjšujejo dostop do pitne vode in zdravstvenih storitev ter povečujejo tveganje za širjenje nalezljivih bolezni. Skoraj polovica zdravstvenih ustanov v Ugandi je izpostavljena sušam, skoraj 40 % pa poplavam, pri čemer številne niso ustrezno pripravljene na takšne razmere.

Uganda se še vedno spopada z velikim bremenom nalezljivih bolezni. Vsako leto zabeležijo približno 96.000 novih primerov tuberkuloze, pri čemer ostane okoli 10.000 primerov neodkritih. Poleg tega se ponovno povečuje število primerov gobavosti, medtem ko malarija ostaja eden vodilnih vzrokov smrti otrok. Leta 2023 so zabeležili več kot 16 milijonov primerov malarije in skoraj 2.800 smrti, večinoma med otroki, mlajšimi od pet let. Kljub uvedbi cepiva proti malariji in drugim preventivnim ukrepom ostaja bolezen eden največjih javnozdravstvenih izzivov države.

HIV, podobno kot v številnih drugih delih Afrike, ostaja pomemben javnozdravstveni izziv. Leta 2024 je v Ugandi z virusom HIV živelo približno 1,5 milijona ljudi, kar predstavlja okoli 3 % celotnega prebivalstva. Zaradi obsežnih javnozdravstvenih programov, izboljšane dostopnosti do protiretrovirusnega zdravljenja in učinkovitega spremljanja okuženih je pri približno 96 % oseb, vključenih v zdravljenje, dosežena virusna supresija, kar pomeni, da virus ni več zaznaven in se ne prenaša naprej. Kljub pomembnemu napredku Uganda še vedno beleži okoli 37.000 novih okužb letno, kar je sicer izrazito manj kot v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je število novih okužb presegalo 200.000 na leto. Umrljivost, povezana z aidsom, pa ostaja resen problem, saj zaradi posledic okužbe letno umre približno 20.000 ljudi – število, primerljivo z velikostjo prebivalstva Ptuja.

V letu 2026 je Ugando prizadela tudi smrtonosna epidemija ebole, ki je onemogočila tudi dve izmed slovenskih humanitarnih odprav.